Jošt Zakrajšek je zmagal v skupnem seštevku na svetovnem pokalu 2009 “Hydro Tasmania Wildwater”. Rezultati so na povezavi.

KZS, 7.11.2009
Kajakaš Žnidarčič in kanuist Zakrajšek zmagovalca skupnega seštevka svetovnega pokala

Ljubljana – Slovenska spustaša, kanuist Jošt Zakrajšek in kajakaš Nejc Žnidarčič sta z veliko nestrpnostjo čakala na zadnjo tekmo svetovnega pokala v Tasmaniji. Bunka zato, ker je bilo od zadnje prizkušnje odvisno, ali se bo veselil tudi zmage v skupnem seštevku, Gnida pa zato, ker ga je počasi načela utrujenost. Fanta tudi na zadnji preizkušnji nista zatajila in oddelala do konca v dosedanjem (zmagovalnem) slogu. Zakrajšek je bil prvi, medtem ko je Žnidarčič osvojil tretjega.

Da sta Slovenca naravnost superiorna v primerjavi z ostalimi, je bilo jasno že kmalu po začetku tekem. Da pa o tem sedaj zagotovo ni nobenega dvoma več, pa sta poskrbela z nanizanjem enkratnih predstav v spustaškem čolnu. Kar je še dodatno razveseljivo, pa je dejstvo, da ima Slovenija zmagovalca v skupnem seštevku tako v kajaku kot tudi v kanuju. Zadnja tekma na kataraktu Gorge (6. tekma, klasična preizkušnja) je bila za Jošta še toliko bolj razburljiva, saj je najbolj čakal prav na katarakt Gorge, za katerega vodo je dejal, da slovi kot izjemno zahtevna, nasploh pa naj bi bil ta del, na katerem je potekala tekma, nekaj posebnega.

»Bilo je zelo zanimivo in napeto, saj je za zmago v skupnem seštevku odločala ravno ta tekma v Cataract Gorgu. Po prvem teku sem zaostajal za 5 stotink za vodilnim Yannom, medtem ko je tretjeuvrščeni Lukas pridelal zaostanek 50 stotink za prvouvrščenim. Tako smo v drugo štartali skoraj iz ‘nule’. Nič taktiziranja. Samo gas!« je prvi tek podoživljal kasnejši zmagovalec med kanuisti Jošt Zakrajšek in slikovito nadaljeval: »Sonce je močno pripekalo in kanjon je bil ‘glasen’, kar mi je ustrezalo. Tako sem se v drugo podal popolnoma sproščeno in z jasnim ciljem – do konca! Ko sem prečkal cilj, sem vedel, da je bila moja vožnja odlična. Bil sem vesel in sem še. Zmagal sem!«

Svetlolasi blondinec je z zmago na šesti tekmi svetovnega pokala in tako potrdil vodstvo in zmago v skupnem seštevku! »Danes je tudi dan, ko sem potegnil črto pdo celotno sezono in rečemn lahko le eno stvar – zelo sem zadovoljen. Zagotovo pa bodo sedaj moji cilji v bodoče še višji! To je bistvo športa; postavljati si nove meje in jih poskušati osvojiti ali jih celo preseči….« je za konec svoje misli razkril Trzinec, nato pa besedo predal kajakašu Nejcu Žnidarčiču.

»Dočakali smo še zadnjo tekmo svetovnega pokala. Moram reči, da se je zadnjiih nekaj dni kar vleklo, saj je od zadnje tekme minilo pet dni. Danes res ni bil moj dan, saj sem od preteklih tekem in treh tednov v Tasmaniji že kar zelo utrujen. Tekme sem se vseeno lotil na vso moč in prvi tek končal na drugem mestu. V drugo me je poleg prijatelja in sotekmovalca ter kasnejčega zmagovalca Gerharda Schmidta prehitel še Jonie Schofield,« je uvodoma dejal Gnida.

»S tretjim mestom sem zelo zadovoljen, saj sem za to tekmo porabil še zadnje rezerve moči, kar mi je je ostalo v mišicah. Česa več nisem bil sposoben, saj sem enostavno preveč utrujen. Če se sedaj ozrem nazaj, kare se tiče tekem svetovnega pokala, sem več kot zadovoljen. Šest tekem in šest medalj je vrhunski dosežek, kar me najbolj razveseljuje, pa je podatek, da tega pred menoj ni uspelo še nikomur,« je bil, kot je že to v njegovi navadi, gostobeseden Nejc Žnidarčič, ki je ‘posel’, za razliko od Bunke, sklenil (beri zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala) že predčasno, po prvih treh tekmah.

KZS 2.11.2009
Zakrajšek zmago posvetil nečakinji Maruški

Ljubljana – Tasmanija je očitno dežela, kjer slovenski tekmovalci še posebej dobro uspevajo. Kot na vseh prejšnjih tekmah svetovnega pokala, tudi na peti preizkušnji (klasični spust) na odru za najboljše tri nista manjkala kajkaš Nejc Žnidarčič in kanuist Jošt Zakrajšek. Slednji je na tekmi pokazal največ in tekmece ugnal za dobri dve sekundi, medtem ko je Žnidarčič priveslal kolajno bronastega leska.

»Tekma je bila zelo težka, tako tehnično kot po dolžini. To se je pokazalo tudi na koncu pri rezultatih, saj so bile razlike izredno velike, čeprav sam nisem zmagal s tako veliko razliko. Prvi del proge, ki ni bil tako divji in tehnični, sem preveslal dobro, z linijami sem bil še kar zadovoljen, le sem in tja sem podrsal ob kakšno skalo. Potem pa je prišel na vrsto še bolj divji del, ki je tehnično izredno zahteven. Na tem mestu moram povedati, da sem pred tekmo opravil samo tri spuste po tem odseku reke. Po četrti tekmi sem se moral odločiti ali bom bolj naštudiral reko ali pa se bom spočil in šel na tekmo s spočitim telesom, ki mi bo omogočil hitre reakcije in trezno presojo najhitrejše poti. Zbral sem počitek in spočito telo,« je svojo preudarnost, ki se mu je bogato obrestovala, razčlenil Jošt, ki v celotni odpravi v deželo ‘tam spodaj’ neizmerno uživa.

»Zanimivo je bilo na drugi polovici proge, ko frekvenca veslanja ni bila več tako hitra, zato pa so postali zaveslaji veliko močnejši zaradi velikih valov, rol… treba je bilo jahati in kontrolirati valove. Dobrih petsto metrov pred ciljem sem spregledal eno skalo, jo zadel in naredil sem šlingo (čoln se je obrnil proti toku, op. a.)! Izgubil sem kar nekaj časa, predno sem čoln med skalami in valovi ponovno obrnil v pravo smer. Potem pa… Upanje umira zadnje! Iz svojega telesa sem potegnil vse, kar se je dalo. Kljub skalam in divji vodi sem se odločil za najkrajšo linijo do cilja in pred očmi sem imel samo in zgolj le še cilj. Nič skal, nič valov in rol. Samo še ravna linija do cilja. Na koncu se mi je to obrestovalo. Zmago posvečam svoji nečakinji Maruški,« je doživeto opisal dogajanje na reki Brady’s Bunka in se ob prazniku mrtvih spomnil tudi na svojce.

Klasika ali šprint, Gnidi je prav vseeno, v kateri disciplini tekmuje – važno je le, da sedi v čolnu in ima v roki veslo… nadaljevanje je že znano. Zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala je na peti tekmi zopet posegel visoko in hkrati iztržil ‘najslabši’ rezultat do sedaj. Tretje mesto je namreč za Nejca najslabša uvrstitev na teh petih tekmah. Če bi bili vsi slovenski tekmovalci ‘najslabši’ na takšen način, potem bi Slovenija postala za šport nekaj podobnega kot Las Vegas za igralništvo.

»Tretje mesto je še dokaz več, da prejšnji dve klasiki nista bili naključje. Na peti tekmi svetovnega pokala, ki je bila zame tudi najtežja v tehničnem in fizičnem pomenu, saj je bila dolga kar 23 minut (!), sem pristal na odličnem tretjem mestu. Sedaj sem edini tekmovalec, ki ima medaljo na vseh petih tekmah,« se je zadovoljno muzal Nejc, ki je priznal, da se je moral pošteno potruditi, da je prebil med prve tri: »Tekma je bila, kar mali psihični boj samega s seboj, saj ni lahko veslati na limitu celih 23 minut. Pri tem je treba dodati, da me je na koncu čakalo pet minut izjemno zahtevne reke, ki je delala preglavice vsem tekmovalcem. Ampak splačalo se je potrpeti, saj se mi je na koncu vse obrestovalo. Sedaj me čaka še zadnji šprint, kjer spet računam na zmago –rad bi namreč v odličnem stilu zaključil ta, zame prečudovit, svetovni pokal.«

KZS, 31.10.2009
Z močjo tigra in lahkotnostjo lastovke – dvojna slovenska zmaga Zakrajška in Žnidarčiča v Tasmaniji

Ljubljana – Očitno sta slovenska divjevodaša Nejc Žnidarčič in Jošt Zakrajšek, ki sta na odlično nastopila tudi na četrti tekmi svetovnega pokala v spustu (šprint), za tekmece nerešljiva enigma. Primorec Žnidarčič še naprej potrjuje svojo superiornost, saj je vnovič zmagal, prav nič pa ni za njim zaostajal niti svetlolasi Bunka, ki je pri kanuistih prav tako pokoril vse konkurente. Toda fanta nista dolgo počivala, saj sta že popoldan pridno treniral na območju, ki ga domačini zaradi lege imenujejo tudi srce Tasmanije.

A dan se za slovenska tekmovalca ni začel prav obetavno; že pred odhodom na tekmo je imela ekipa nenačrtovano jutranje ogrevanje, saj so opazili, da imajo predrto zadnjo gumo. Fantje se nismo pustili vreči iz tira. V rekordnih 10 minutah so zamenjali gumo in krenili na pot. Star slovenski pregovor pravi: »Slab začetek – dober konec? Tokrat je bil začetek že morda nekoliko majav, a konec je bil naravnost odličen!

Za Nejca Žnidarčiča se zdi, kot bi zmagoval kot po tekočem traku in brez večjih naporov. Na prvi pogled je že morda tako, a nihče razen Nejca samega in njegovih najbližjih pravzaprav ne ve, koliko truda, časa in energije je šlo v priprave, ki botrujejo odlični formi Gnide, kot kličejo Novogoričana. »Zunanji opazovalec bi lahko pomislil, da je vse preprosto, konec koncev vsako tekmo končam na stopničkah – tokrat spet na najvišji. Toda vse ni tako, kot se zdi, saj sem se moral še kako potruditi za novo zmago,« je po četrti tekmi in drugi v njegovi paradni disciplini razložil Žnidarčič in pojasnil, kako je bilo na progi: »Reka Brady’s, ki je sicer zelo divja in kratka, mi je zelo ležala, tako da sem že v prvem teku pokazal, kdo bo danes najboljši. Prva vožnja je bila zelo dobra, saj sem 40 sekund dolgo progo preveslal nekaj manj kot sekundo pred drugouvrščenim (0,70 sekunde, op. a.) ter dobro sekundo in pol pred tretjeuvrščenim. Pred drugim štartom sem presegel še samega sebe in zelo prepričljivo zmagal, kar sekundo in 70 stotink pred svojim prvim zasledovalcem ter kar 3.80 sekunde pred tretjim. To je za tako kratko tekmo ogromna prednost, saj so mi tekmovalci in trenerji po tekmi vsi, eden za drugim laskali s komplimenti o moji odlični vožnji.«

S še tretjo zmago je tako Nejc tudi izpolnil zadani cilj – zmaga v skupnem seštevku svetovnega pokala. »Načrt sem izpolnil, kar je najlepše dve tekmi pred koncem svetovnega pokala. Predčasno sem postal že skupni zmagovalec (3 zmage in eno drugo mesto, op. a.) na kar sem zelo ponosen. Še noben kajakaš ni zmagal ali osvojil kolajno v skupnem seštevku svetovnega pokala in neizmerno sem vesel, da sem prvi dosegel ta cilj. Naslednji izziv bo priti do kolajne na ponedeljkovi klasični tekmi, ki bo predvidoma dolga kar 25 minut. To bo zame kar velik zalogaj, saj nisem vajen tako dolgih tekem, vseeno pa ostajam pozitiven, saj je forma zelo dobra in mislim, da lahko tudi na naslednjih dveh tekmah posežem po medaljah,« je svoje nadaljnje načrte razkril simpatični Primorec, ki je letos neverjetno dobro pripravljen in motiviran že celotno sezono.

Od zadovoljstva pa je žarel tudi Jošt Zakrajšek, ki je tokrat stopil na najvišjo stopničko zmagovalnega odra, dogajanje pa opisal s frazo, ki so mu jo vcepili v glavo na Fakulteti za šport: »Z močjo tigra in lahkotnostjo lastovke!« Tudi Jošt komaj verjame, kako izven konkurence sta skupaj z Gnido za ostale tekmece, hkrati pa je to zanj posebno zadoščenje, potem ko si letos na izbirnih tekmah ni izboril mesta v slalomski reprezentanci. »V bistvu je čisto vseeno, če tekmujem v šprintu ali klasičnemu spustu. Važno je, da je divje, pa naj bo kakorkoli že ali pa kjerkoli že. Na tej progi sem se počutil domače, zato je bilo moje zaupanje do sebe in opreme neomajano, saj sem ravno na takih rekah do sedaj dosegal najboljše rezultate. Res sem užival, ko sem jezdil preko valov. Pa še vreme je bilo ‘ta pravo’ – sonce,« je vodoma povedal izjemno zadovoljen Zakrajšek in hitel pripovedovati naprej: »Jutro je poskrbelo tudi za zadostno mero adrenalina. Tik pred odhodom na progo smo videli, da je prazna zadnja desna pnevmatika. Z Nejcem sva takoj zavihala rokave in začela s popravilom – pnevmatiko sva zamenjanjala en, dva, tri. Usedli smo se v avto in odpeljali na progo. Prispeli smo ravno še pravi čas, da smo se lahko pred tekmo še vsak po enkrat ‘spustili’ po progi. Občutek je bil ta pravi!«

Popoldan so fantje opravili trening na reki Ouse, kjer bo v ponedeljek že naslednja tekma. Tokrat bo na sporedu klasična preizkušnja. Oba se tekme že veselita (težav z motivacijo, kljub serijskim zmagam, nimata), saj sta tudi to prizorišče oziroma tamkajšnja voda spet nekaj posebnega, pokrajina pa čudovita. Za lažjo predstavo je Bunka slikovito opisal kraj nastanitve: »Medtem ko stojiš ob progi, veslali še nismo, ker ni bilo vode, stojita jezero in elektrarna, imaš občutek, da si na vrhu sveta, saj voda teče po vrhu planote.«

KZS, 28.10.2009
Tretja tekma prinesla Slovencema še dve srebrni kolajni

Ljubljana – Slovenska spustaša Nejc Žnidarčič in Jošt Zakrajšek sta na prvih dveh tekmah svetovnega pokala tekmecem v Tasmaniji natanko dala vedeti, da ju zanimajo samo najvišja mesta. Nejc je z dvema zlatima kolajnama napovedal naskok na prvo mesto v skupnem seštevku, prav slabo pa ne gre niti Joštu, ki je doslej nanizal eno četrto in eno drugo mesto. Na zadnji tekmi sta prejšnjim odličnim uvrstitvam pritaknila še dve srebrni kolajni.

Nov tekmovalni dan na reki Mersey in klasična preizkušnja (druga, medtem ko je bila tekma v šprintu doslej le ena) je Slovencema prinesel še dve novi kolajni – tokrat srebrnega leska. Klasični spust se je odvijal na spodnjem delu reke Mersey, ki je tehnično lažji od zgornjega, kjer sta se odvijali prva in druga tekma.

Čeprav Žnidarčiča praktično zanima le zmaga, je bil tokrat zadovoljen tudi s srebrnim leskom odličja, saj je bila klasična preizkušnja nekoliko zahtevnejša od pričakovane. »Nov dan in nova medalja! Spet v moji sicer ne paradni disciplini (Nejc prednjači v šprintu, op. a.), ampak, kot kaže, da bom sedaj osvajal medalje kar v obeh disciplinah. Sprva je kazalo, da bo tekma lažja, ker je bila proga pač zelo kratka (7 minut, op. a.), ampak je bila še kako peklensko težka. Ker je reka tehnično nezahtevna, je bilo treba pritskati do konca vseh sedem minut. Ponavadi lahko počivam zaveslaj ali dva na večjih brzicah, ampak tega tukaj nisem mogel. Je bilo potrebno veslati kar celo tekmo. Z drugim mestom sem seveda zelo zadovoljen, saj sem edini tekmovalec, ki je do sedaj na vseh treh tekmah osegel medaljo in upam, da bom lahko take rezultate nizal tudi v naslednjih treh tekmah.«

Evropski prvak v šprintu seveda ni mogel mimo komentarja glede skupnega seštevka in svojih možnosti za prvo mesto: »V skupni razvrstitvi mi kaže zelo dobro, saj mi sedaj manjka samo še ena dobra tekma in skupna zmaga bo moja. Naslednja tekma, se bo odvijala na reki Bredys, kjer bo šprint speljan na zelo kratkem odseku (35 sekund, op. a.), ki pa je tehnično kar zahteven. Cilj je seveda zopet stopiti na najvišjo stopničko in dokazati, da sem v tej disciplini zares najboljši.«

Le za odtenek slabše gre vse bolj vsestranskemu kajakašu/kanuistu Joštu Zakrajšku – Bunki. Tudi on je na tretji tekmi osvojil drugo mesto in (kot že prejšnjič) moral priznati premoč zgolj enemu tekmovalcu – Čehu Lukasu Novosadu. “Na tretji tekmi in drugi klasični, sem ponovno zaostal le za českim tekmovalcem. Celotno progo sem odveslal na polno, linija je bila kar vredu, le hitrost še ni povsem tista prava. Upam, da se bo moja ‘mašina’ do naslednje tekme že zvrtela in bom lahko veslal na visokih obratih,« je slikovito opisal dogajanje Bunka, ki se danes seli skupaj z Gnido in avstrijsko ekipo na drugo lokacijo, kjer bosta potekali že naslednji dve tekmi.

KZS, 25.10.2009
Žnidarčič do zmage tudi na drugi tekmi v Tasmaniji – tokrat v klasiki

Ljubljana – Dan dva, tekma dva – tokrat je bila na brzicah reke Mersey na sporedu preizkušnja svetovnega pokala v klasiki. In tudi tokrat je spustaški evropski prvak Nejc Žnidarčič zmagal. Za nameček v discipline, ki mu sploh ni pisana na kožo, saj je po ‘osnovni izobrazbi’ Gnida namreč šprinter.

“NORO!” se je glasila prva misel Novogoričana: “Nov dan je prinesel zame kar veliko presenečenje. Pred štartom sem računal na uvrstitev okoli 6. do 8. mesta, nato pa sem presenetil še samega sebe in znova pristal na najvišji stopnicki!!! Zjutraj sem se na ogrevalnem treningu dobro počutil in sem zato na tekmo šel kar močno motiviran in željan dobre uvrstitve.”

Nejc je štartal kot zadnji, kar je v spustu lepa prednosti, saj na ta način tekmovalec dobi podatek, kakšni so vmesni časi nasprotnikov. “Na približno polovici proge mi je nekdo z brega zakričal, da sem drugi in zaostajam dve sekundi. To me je podžgalo, da sem od tam naprej še bolj pritiskal na plin. Na naslednjem vmesnem rezultatu, kjer je stal naš (avstrijski, op. a.) trener, sem bil že prvi in vodil za sekundo. Od tistega dela naprej pa sem pritiskal kot še nikoli doslej v klasičnem spustu in v cilj prispel popolnoma izžet! Ko sem čez približno minuto prišel k sebi so me obkrožili sotekmovalci, ki so mi vsi po vrsti čestitali za zmago. Sprva sploh nisem verjel, da sem lahko zmagal, dokler nisem na semaforju videl svojega imena,” je po zmagi na klasični preizkušnji svoja občutja opisoval Žnidarčič, ki pa je nekoliko kasneje, izvedel še nekaj podrobnosti glede tekme in proge, na kateri je slavil: “Presenečenje se je spremenilo v veselje, saj sem klasični spust zmagal za dobre tri sekunde. Kot edini sem se spustil pod magično mejo 13 minut (12:57), saj so pred tekmo domači tekmovalci govorili, da se pod 13 minut ne more spustiti nihče – preizkušnja na reki Mersey tradicionalna in dosedanji rekord proge je znašal nekaj nad 13 minut (13:05). To je zame velika vzpodbuda že za neslednjo tekmo, nekaj šteje pa tudi dejstvo, da je to prva zlata medalja v klasičnem spustu v kajaku za Slovenijo. Seveda se sedaj nadejam, da bom bero odličij v naslednjih dneh še povečal.”

Jošt Zakrajšek, ki je bil nad četrtim mestom po prvi tekmi nekoliko razočaran, si je pred drugim štartom vzel nekaj minut za razmislek. »Pri sebi sem moral urediti nekaj misli. Na tekmovanjih na vsake toliko pozabim, za kaj se gre. Enostavo se ‘zakrčim’ in veslam, kolikor se le da. Mogoče se je prav to pripetilo na prvi tekmi. Morda pa sem postal specialist za klasične tekme? To bo jasno po koncu vseh šestih tekem za svetovni pokal,« je misli nizal Bunka in se za lažje nadaljevanje tekem poslužil preizkušenega recepta: »Velikokrat mi iz te zakrčenosti pomagajo dekle, starši, sorodniki in prijatelji, ki me spomnijo, da je treba odpreti oči in živeti – veslati z veseljem, se zliti z reko in uživati. Rezultat pa bo že prišel. Tokrat se je ta miselnost obrestovala. Veslal sem zbrano in z užitkom, ter na koncu zaostal le za Čehom Lukasom Novosadom. Jutri imamo na sporedu prosti dan, kar bom izkoristil za regeneracijo in kakšen izlet.«

V sredo pa spustaše čaka že tretja tekma – tudi tokrat bo na sporedu klasika.

KZS, 25.10.2009
Prva tekma Nejcu prinesla prvo zlato

Ljubljana – Predno sta se Nejc Žnidarčič in Jošt Zakrajšek, edina slovenska udeleženca šestih tekem za svetovni pokal v spustu v Tasmaniji, zagrizeno pognala na brzice reke Mersey, sta se nekoliko podružila z ostalimi kajakaši – udeležila sta se namreč otvoritve, ki je potekala v mestecu Deloraine.

Neuradni del se je, kot sta poročala, začel s piknikom, kjer so organizatorji tekmovalce pogostili z vsemi tradicionalnimi (tasmanskimi) dobrotami. Da je bilo doživetje zgovorno priča tudi komentar pripravljene hrane Jošta: »Mljask!« Uradni del je potekal v znamenju avstralske kulture – igranje z motivi vode, zemlje in ognja.

Čeprav sta prvi dve tekmi potekali v precej odročnih in težko (do same vode) dostopnih krajih, sredi džungle, so pa organizatorji odlično poskrbeli za promocijo spusta. Vsakodnevno so v časopisih objavljene fotografije (tudi iz treningov), različni intervjuji in članki, ki govorijo o kajaku in kanuju na (spustom) na divjih vodah. Da zanimanje za veslanje obstaja, pričajo tudi različne radijske postaje, na katerih sta Gnida in Bunka že nekajkrat zasledila pogovor v povezavi s tekmami svetovnega pokala v spustu. Najprej je bila na sporedu tekma v šprintu – paradni disciplini evropskega prvaka Nejca Žnidarčiča.

Vselej nasmejani in sproščeni Nejc Žnidarčič kar ni mogel dočakati začetka tekem: »Končno sem dočakal tekmo! Čakanje je bilo kar dolgo, saj sva z Joštom v Tasmaniji že več kot teden dni. Očitno se je moje obrestovalo, saj sem danes po več kot letu dni zopet zmagal na tekmi za svetovni pokal. Vesel sem da sem uresničil svoje namere, saj sem že pred odhodom napovedal boj za sam vrh.«

Novogoričan, ki je letos v življenjski formi (pa šele dobro je dobil veselje za veslanje, saj se je podal tudi v mirne vode) se pred štartom ni kaj prida dobro počutil. »Počutil sem se zaspanega, saj večer prej nisem dobro spal. A je bil na srečo to samo občutek, saj sem se nato na vodi počutil odlično. Reka Mersey ni posebno zahtevna, toda nekaterim je vseeno pokazala zobe in jih ujel av svoje pasti. Sam nisem imel problemov in sem oba teka odpeljal vrhunsko in brez napak, temu primeren je bil tudi rezultat,« je bil prešerno razpoložen po prvem nastopu Gnida, kot kličejo Žnidarčiča, saj je s tem število osvojenih kolajn s tekem svetovnega pokala zvišal na 6, skupno pa je to njegova tretja zlata.

Med kanuisti za šprint na štartu ni bilo prijavljenih veliko tekmovalcev, toda to še ne pomeni avtomatično odsotnost kakovosti. Na štartu so bili kar trije dobitniki kolajn z letošnjega evropskega prvenstva, ki je potekalo junija v Italiji. Jošt Zakrajšek se je tega dobro zavedal, vseeno pa računal na preboj med najboljše tri. Toda, stvari se niso iztekle po načrtih, saj je simpatični 26-letnik iz Trzina pristal na ‘šele’ četrtem mestu.

»Ne vem, kaj naj rečem. Sem razočaran, saj sem sem prišel zmagovati! Res je, da se sicer nisem počutil stooodstotno ‘olimpik’, pa vendar… Občutki na tekmi so bili dobri, toda bil sem prepočasen v prvem in drugem teku, posledično pa sem končal na 4. mestu. Veselim se že prve klasične tekme, ki sledi tej – po njej bom na novo poskušal vzpostaviti moje občutke. Mogoče potrebujem še nekaj trdnega nočnega spanca in počitka ali pa se moram samo drugače lotiti treningov tukaj. Bo že,« je kot navit pripovedoval Zakrajšek, ki bo skušal postaviti rezultat ob stran in se »…prepustiti toku reke in uživati.«