Naša tekmovalca Lučka Cankar (K-1) in Jošt Zakrajšek (C-1) sta posegla po medaljah na Evropskem prvenstvu v spustu na DV v klasiki posamezno.

Valtelina, 24.06.2009

 

KZS, 24.6.2009:

Zakrajšek po kolajni krpal bojne rane

Boffetto – Prvi dan preizkušenj na EP v spustu na divjih vodah se ni začel ravno po pričakovanjih. Voda, ki naj bi bila od 10. ure naprej enaka kakor na tekmovanju, je bila ob prihodu naših tekmovalcev na ogrevanje mnogo nižja. Medtem ko je bila Lučka Cankar zaradi tega na organizatorje pošteno besna, Jošta Zakrajška to ni motilo. Ker so imeli kajakaši svoje preizkušnje na sporedu šele popoldan, so si lahko v miru ogledali nastope Lučke in Jošta.

Slovenski kajakaši so imeli štart šele okoli 16. ure, zato so trening vožnjo odpeljali tik pred zaprtjem proge. Lučka in Jošt sta za nameček štartala med prvimi v svoji skupini, saj na zadnjem evropskem prvenstvu v Bosni nista nastopila, kar jih je avtomatično uvrstilo med slabše na začetek.

No, že pri prihodu v cilj je Jošt Zakrajšek (nosil je štartno številko 5) prehitel kar dva tekmovalca pred seboj in nemudoma je bilo jasno, da je postavil odličen čas. Sam je bil sicer nezadovoljen, saj je naredil »šlingo« kot se reče v kajakaškem žargonu in čoln postavil počez. Pri tem je dobro poškodoval tudi gredel na repu čolna. Do konca sta ga prehitela le še Hrvat Emil Milihram, ki je zmagal že tolikokrat, da vseh zlatih kolajn niti ne šteje več in Francoz Marc Brodiez.
»Celim bojne rane,« je za uvod dejal lani na SP srebrni Jošt Zakrajšek in v šaljivem tonu pojasnil: »Čoln popravljam, ker so bile danes na progi skale in niso hotele stran. Malo škode je na člonu, ampak se je splačalo, tako ali tako smo vajeni tega in bomo že popravili. Štartal sem na polno, pa da vidimo, kdo je več naredil čez zimo. Sodeč po rezultatih očitno jaz. V petek me čaka še sprint, jutri pa je, k sreči prost dan, da bom lahko v miru naštudiral še sprint, zaradi katerega sem tudi prišel na prvenstvo. Glede na to, da sem v tej disciplini svetovni podprvak, je moj glavni cilj petkov nastop.« Težko je reči, da medalja ni bila pričakovana, saj je Jošt letos vrhunsko pripravljen in medalja v klasiki je bila le še vprašanje časa. Danes je bil njegov dan.

Lučka Cankar je štarala med prvimi kajakašicami. Njen prihod v cilj in osvojen čas pa sta bila neznanki. Po njenem mnenju se ji nastop ni najbolj posrečil, saj v spodnjem delu proge ni imela dobrega občutka. Toda več tekmovalk kot je prišlo v cilj, bolj je bilo jasno, da je Lučka postavila rezultat sezone. Prehiteli sta jo le Sabine Fusser in Katerina Vacikova. Nad osvojeno kolajno je bila Lučka Cankar, ki je pošteno priznala, da tako visoke uvrstitve ni pričakovala, navdušena: »Zelo, zelo sem vesela! Kolajna je bila, priznam, daleč od pričakovanega. Še toliko bolj, ker sem bila prvič na pripravah pred 10 dnevi in naredila vsega skupaj šest celih ‘fur’, kar je zelo malo in s takšno popotnico sem prišla sem. Proga se mi je zdela zelo zahtevna, ena izmed najtežjih do sedaj, celo bolj od tiste lani v Ivreii. Vedela sem, da bodo razlike med tekmovalkami majhne, voda pa hitra… Pomislila sem, da če dobro odpeljem, po idealni ‘špuri’ in mi čoln zares steče, da bo težko priti med tri, ne pa neizvedljivo. Ampak nato sem odpeljala najboljšo vožnjo v svoji karieri, za kar gredo zahvale tudi mami, ki me je s kolesa zadnje tri minute spodbujala in navijala. Navijali so tudi drugi člani ekipe in to mi je bilo na koncu v veliko pomoč.«

Popoldan pa so se pogumno podali na štart še kajakaši. Favorit Jernej Korenjak je bil dobro na poti, saj je bil na polovici proge bil tretji. Žal, ga je do cilja prehitel Nemec Overbec Achim, ki je na koncu zasedel 2. mesto pred Francozom Remijem Peteom in za zmagovalcem Loicem Vynisaleom. Četrto mesto je vsekakor odlična uvrstitev, vendar je bilo razočaranje Jerneja vseeno veliko – tretje mesto se mu je izmuznilo za vsega sekundo in pol, na progi, ki je dolga 15 minut.
»Dobro sem se pripravil na tekmo, dobro tudi nastopal, zmanjkalo pa je nekaj športne sreče, ki je v našem športu na divjih vodah skoraj nujna. V zgornjem delu sem malo preveč izgubljal, saj čoln ni šel tja, kamor sem si želel. V spodnjem delu sem začel topiti razliko pred tekmovalci, ki so bili pred mano, toda zmanjkala mi je tista pika na i. Seveda, da sem razočaran nad razpletom, saj je bila kolajna na dosegu roke in zagotovo je prisotno razočaranje, če je ne pobereš. Toda glavo je treba držati pokonci, saj so do konca prvenstva še tri tekme in na te se je treba osredotočiti,« je razplet kajakaške klasike komentiral Jernej Korenjek. Kot je dejal sam, je že jutri na sporedu nova tekma, ko bo naše moštvo 3xK-1 poskusilo osvojiti medaljo, kar bo za Jerneja vsaj majhen obliž na današnje 4. mesto.

Gregor Brovinsky (29. mesto) in Nejc Žnidarčič (18. mesto) sta tekmo odpeljala z mislimi na jutrišnjo ekipno tekmo. Moči sta šparala in nista veslala na polno, zaradi česar je bilo na koncu žal predvsem Nejcu, saj bi se z lahkoto uvrstil med 10 najboljših kajakašev.

V petek je na vrsti šprint in upamo, da tudi nove kolajne. Šprint je ravno na lanskem svetovnem prvenstvu iz naših tekmovalcev naredil prvake. Upamo da bo tako tudi letos. Medalje vsem podelijo šele v soboto na zaključni slovesnosti, danes pa so najboljšim podelili le rože.